APDEJT.si

Ameriški odposlanec Steve Witkoff je sporočil, da so pogajanja v Dohi o premirju v Gazi propadla. Witkoff je kot razlog za neuspeh navedel "egoizem Hamasa" in "pomanjkanje volje" za dosego prekinitve ognja, ter napovedal, da bodo ZDA zdaj razmislile o drugih možnostih za vrnitev talcev. ZDA so se odločile umakniti svojo ekipo iz pogajanj po zadnjem odzivu Hamasa.

Združene države Amerike so prekinile pogajanja o premirju v Gazi in svojo pogajalsko ekipo iz Dohe vrnile na posvetovanja. Posebni odposlanec predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, je obtožil Hamas "sebičnega" ravnanja in pomanjkanja "dobre vere" ter izjavil, da Washington "analizira druge možnosti".

Več držav članic Evropske unije je pozvalo k ukrepanju zaradi "neznosnih" humanitarnih razmer v Gazi, pri čemer so zahtevale "konkretne ukrepe". Po poročanju AFP, ki se sklicuje na diplomatske vire, so te zahteve prišle na zasedanju v sredo, kjer so bili predstavniki držav članic seznanjeni z razmerami. Vse možnosti ostajajo odprte, kar nakazuje na morebitne sankcije ali druge ukrepe, ki jih bo Unija sprejela proti Izraelu.

Indijska policija je v kraju Ghaziabad, zvezna država Uttar Pradesh, zaprla lažno ambasado, ki je delovala več let. V akciji so aretirali domnevnega lažnega diplomata, ki naj bi predstavljal štiri neobstoječe "mikronacije". Gre za primer "Disneyland diplomacije", kjer so v prevari zaslužili z izdajanjem viz in potrdil.

Rusija je obtožila Romunijo, da je ukrajinskim vojaškim letalom nudila zaščito pred ruskimi napadi. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova je izjavila, da se romunske oblasti "zdi, da niso pripravljene razmisliti o tveganjih", ki bi jih lahko prinesla takšna dejanja. Moskva trdi, da Romunija omogoča dostop ukrajinskim vojaškim letalom, čeprav ti preleti niso uradno odobreni s strani romunske države. Te obtožbe so bile izražene 24. julija.

Rusija je izrazila globoko zaskrbljenost in kritizirala Nemčijo, predvsem kanclerja Friedricha Merza, zaradi domnevne pospešene "militarizacije" države. Moskva je obsodila nemško podporo Ukrajini in rast obrambnega proračuna Berlina. Tiskovna predstavnica Maria Zaharova je izjavila, da je "retorika postaja vse bolj agresivna" in da je to "razlog za veliko zaskrbljenost" za Rusijo, saj se Nemčija, kot močna članica NATA, obrača na pot "militarizacije".

Združene države so odobrile nov sveženj vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti 322 milijonov dolarjev. Ta pomoč je namenjena krepitvi ukrajinske zračne obrambe in vključuje rezervne dele ter opremo za protiraketne sisteme Hawk. Gre za drugi tovrsten dogovor po ponovnem prevzemu oblasti Donalda Trumpa.

Iran je ponovil svojo neodstopnost glede bogatitve urana pred pogovori z evropskimi silami, ki grozijo z ponovno uvedbo sankcij. Namestnik iranskega zunanjega ministra je izjavil, da bi Iran lahko izstopil iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), če bi Evropa ponovno uvedla sankcije ZN. Medtem poročila nakazujejo, da je iranski jedrski program financiran s tihotapljenjem drog, Applovih izdelkov in podjetij v lasti slamnatih struktur, kar naj bi bil ključni razlog za neuspeh sankcij in vojaških ukrepov Zahoda. Iran je prav tako potrdil pripravljenost na pogovore o jedrskem programu, če ZDA sprejmejo ukrepe za ponovno vzpostavitev zaupanja, in se bo v Istanbulu sestal z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo.

Po pogovorih v Istanbulu je Rusija sporočila, da so njihovi predlogi za pogajanja z Ukrajino konkretni in konstruktivni. Kijev naj bi po mnenju Moskve poskušal "postaviti kočijo pred konja". Kremlja sicer ne izključuje stikov z ZDA glede Ukrajine, vendar pa ne vidi jasne možnosti za vrh Putina in Trumpa na Kitajskem.

Več kot 70 izraelskih poslancev je v sredo, 23. julija, podprlo poziv vladi k priključitvi Zahodnega brega. Cilj te poteze je preprečiti ustanovitev palestinske države. Čeprav predlog nima zakonske veljave, je bil sprejet s 71 glasovi za in 13 proti, kar nakazuje resno premikanje v izraelski politiki glede statusa Zahodnega brega in možnosti za mirovni proces na Bližnjem vzhodu.

Hamas je uradno odgovoril na osnutek sporazuma o premirju v Gazi, pri čemer je zahteval popoln umik Izraela in izraelska jamstva. Medtem je izraelski predsednik Isaac Herzog obiskal Gazo, kar je bilo opisano kot sramoten in kljubovalen akt, ki nakazuje na nadaljevanje izraelskega nadzora.

Administracija Donalda Trumpa je dosegla pomembno pravno zmago, saj je pritožbeno sodišče odločilo, da lahko nadaljujejo s prekinitvijo začasne zaščite pred deportacijo za tisoče afganistanskih in kamerunskih državljanov. V ločenem primeru je bil salvadorski migrant Kilmar Abrego Garcia odrejen izpust iz pripora, saj zvezni sodnik ni presodil, da predstavlja javno varnostno tveganje ali nevarnost bega, medtem ko čaka na sojenje zaradi obtožb o tihotapljenju ljudi.

Izrael je prekinil pogajanja o prekinitvi ognja s Hamasom v Katarju, ker naj bi Hamasov odgovor na predlog spremenil. Ameriška administracija Donalda Trumpa in izraelska vlada sta umaknili svoje delegacije iz pogajanj. Medtem je izraelski minister, ki ni bil omenjen v prejšnjih povzetkih, izjavil, da bo "vsa Gaza postala hebrejska", kar je dodatno zaostrilo napetosti. Premier Netanyahu je poudaril, da Hamasa ne bo interpretiral izraelske želje po premirju kot šibkost.

Medtem ko so pogajanja v Istanbulu v sredo trajala manj kot uro, sta strani dosegli dogovor o izmenjavi 1.200 zapornikov vsaka. Rusija naj bi predlagala tudi začasna premirja na fronti, dolga med 24 in 48 ur, da bi omogočila premik vojsk. Čeprav poročila nakazujejo, da nadaljnjih neposrednih stikov med delegacijama ne bo, se mediji omenjajo možnost srečanja med Zelenskim in Putinom v avgustu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je znašel sredi najhujše politične krize od prevzema oblasti, pri čemer so ga nekateri Ukrajinci primerjali z bivšim predsednikom Viktorjem Janukovičem. Medtem so se tretji krog mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ki je potekal v Istanbulu, končal po komaj 38 minutah brez konkretnih dogovorov o prekinitvi ognja. Kljub temu je Kijev predlagal zgodovinski vrh z voditelji Rusije, Ukrajine, Turčije in ZDA.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Bivši moldavski minister za pravosodje Vitalie Pîrlog je bil v Parizu obtožen in nato priprt zaradi suma namernega brisanja "rdečih alarmov" Interpol, ki so ciljali na iskalne osebe. Pîrlog naj bi nekdanjemu oligarhu Vladimirju Plahotniuku pomagal pri izogibanju Interpolu. Francoska tiskovna agencija AFP je to novico objavila, sklicujoč se na dobro obveščene vire.

Iran je po poročanju državnih medijev prisilil ameriško rušilno ladjo USS Fitzgerald, da je spremenila smer v Omanskem zalivu. Iranski vojaški helikopter naj bi ladji preprečil približevanje vodam, ki jih nadzoruje Iran, kar je po izmenjavi groženj vodilo v spremembo smeri ameriške ladje.

Novinarski poročili francoske tiskovne agencije (AFP) iz Gaze izpostavljata težave pri poročanju o konfliktu zaradi lakote in uničenja, medtem ko Izrael zanika odgovornost za pomanjkanje hrane in smrt zaradi lakote v Gazi, za kar obtožuje palestinske militante. V Grčiji so pro-palestinski protestniki preprečili prihod 1.600 izraelskim turistom na otok Syros, kar dodatno kaže na mednarodne posledice konflikta.

Nemčija je ostro kritizirala Ukrajino zaradi sprejetja zakona, ki naj bi omejeval neodvisnost protikorupcijskih teles. Berlin je Kijev opozoril, da ta odločitev, imenovana tudi zakon '12414', zavira napredek Ukrajine na poti k članstvu v Evropski uniji. Zakon naj bi protikorupcijske agencije podredil političnemu nadzoru, kar je sprožilo zaskrbljenost glede integritete in neodvisnosti teh institucij.